Kako skrbeti za živo mejo?

Oskrba žive meje je eno od zahtevnejših del na vrtu in potrebuje dobro načrtovanje. Delo mora biti natančno opravljeno, saj bo končni rezultat ostal več mesecev. Preden začnemo z obrezovanjem moramo premisliti, kakšno obliko si želimo, vedno pa moramo upoštevati zdravje rastlin. Vse je odvisno od tega koliko stare so rastline in koliko redno so bile oskrbovane. Mlajše žive meje potrebujejo bolj pogosto obrezovanje, da sproti ustvarimo obliko, ki si jo želimo v prihodnosti. Starejše žive meje so trpežnejše in glede obrezovanja potrebujejo le oblikovanje enkrat ali dvakrat na leto.

Obrezovanje in oblikovanje

Nasplošno velja, da je obrezovanje primerno zgodaj spomladi, ko ima živa meja svojo energijo še v koreninah. Ker ima Slovenija zelo raznoliko podnebje in je obrezovanje odvisno tudi od lege in temperatur kjer je živa meja, moramo dobro presoditi, kdaj je primeren čas za obrezovanje. Vpliva tudi vrsta rastlin, saj so nekatere neprimerljivo trpežnejše od drugih. Največje razlike so med zimzelenimi in listopadnimi rastlinami. Obrezovanja ne začnemo, dokler ne poznamo zahtev in potreb žive meje. Oblikovanje je najbolj kritičen del oskrbe za rastline, ker so takrat najbolj ranljive. Tu je dobro poznavanje najbolj pomembno. Za bolj natančne oblike in popolne linije moramo oblikovati med rastočim obdobjem. Kolikokrat oblikujemo pa je odvisno od hitrosti rasti. Pomembno je, da oblikujemo in obrezujemo redno, saj so manjši posegi boljši za zdravje rastlin. Ko se obdobje rasti konča ne oblikujemo več in pustimo rastlinam, da si opomorejo. 

Pred kakršnim koli posegom v živo mejo nujno preverimo, če v naši živi mejo gnezdijo kakšni ptiči ali druge živali. Gnezda odstranimo in poskrbimo, da ne poškodujemo živali.

Zalivanje žive meje

Ne glede na starost naših rastlin moramo za zalivanje nujno poskrbeti med sušnimi obdobji. Na količino vode, ki jo potrebujemo za zalitje vpliva več faktorjev: vrsta prsti, sončna lega, vetrovna izpostavljenost in količina padavin.
Ko zasadimo novo živo mejo moramo rastline redno zalivati. Če zemlja ni redno zalita se krči in začne nastajati prostor med grudo in zemljo okoli nje. Tako se rastline ne morejo zakoreniniti in vleči rudnin in vlage iz okolja. To je najpogostejši razlog za posušitev novo zasejanih rastlin.
Optimalno za rastline je, da za zalivanje poskrbi kapljični namakalni sistem, hkrati pa nam prihrani čas in vodo.

Odstranjevanje plevela v živi meji

Plevel pomeni za našo živo mejo manj hranilnih snovi, če je visok pa tudi manj svetlobe. Pomanjkanje pogojev za rast preprečuje, da bi se rastline razvijale maksimalno, kar podaljša čas do željene oblike, če pa živo mejo predolgo zanemarjamo se lahko zgodi tudi da, nam rastline umrejo. Plevel lahko odstranjujemo ročno, vendar če plevel samo potrgamo, lahko spodbudimo rast. Plevel odstranimo tako, da vsak plevel potegnemo iz zemlje ven s korenino. Močno zakoreninjene plevele previdno potolčemo z motiko.
Če bi se radi izognili pletju postavimo filc okoli žive meje. Bolj kot ga položimo natančno manj bomo pleli v prihodnje. Najbolj primerno za pokritje filca je okrasno lubje in okrasni kamni. Nekateri izberejo tudi seno, vendar to ni najboljša rešitev saj s tem privabimo polže in tudi po izgledu se ne primerja z okrasnim lubjem in okrasnim kamenjem. Za nekatere rastline je bolj primerno lubje, saj bolj zadržuje vlago, se ne segreva in nam s počasnim razkrajanjem dodatno gnoji rastline. Okrasno kamenje se bolj segreje od lubja, kar je lahko dobro za rastline, ki imajo rade toplo okolje in ne potrebujejo toliko vlage. S pravo izbiro veliko pripomoremo pri razvoju in urejenem izgledu žive meje.

Za nasvet nam lahko pišete na info@pametnivrtovi.si.

Komentiraj

avatar
  Naroči se  
Prejemaj novosti:
Close Menu
×
×

Cart