Kompostiranje doma je najbolj okolju prijazen način ravnanja s kuhinjskimi in vrtnimi odpadki, poleg tega se pri tem proizvaja kompost, ki ga lahko uporabimo kot odlično naravno gnojilo.
Primerno za …
Kompostiranje je uporabno na vseh vrtovih. Le na zelo majhnih vrtovih bo težko najti prostor za kup komposta in material, s katerim bi ga napolnili. V tem primeru lahko razmislite o vermikompostiranju oz. kompostiranju z deževniki.
Čeprav so na voljo skupni zbiralniki bioloških odpadkov, je kompostiranje doma zelo dobrodošlo, saj ne vključuje prevoza in s tem povezanih okoljskih stroškov.
Kdaj kompostirati
Kompostiranje poteka vse leto, ko se na vrtu in v gospodinjstvu naberejo ustrezni materiali. Kljub temu je najboljši čas za pripravo komposta od poznega poletja do zgodnje zime.
Kako kompostirati
Pomembno je, da prostor, kjer bomo kompostirali, ni izpostavljen ekstremnim temperaturam in vlagi, saj mikroorganizmi (bakterije in glive), ki odpadke pretvorijo v kompost, najbolje delujejo v stalnih pogojih. Kompostnik postavite v polsenco ali senco; pogosto je bolj priročno uporabljati senčno stran vrta. Kompostnik, ki je postavljen na zemljo, omogoča drenažo in dostop do talnih organizmov. Če pa morate kompostirati na trdi površini, v kompostnik dodajte veliko zemlje.
Koši za kompost zadržijo nekaj toplote in vlage in hitreje naredijo boljši kompost, toda tudi odprt kup (ki ni zaprt v košu/zaboju) bo čez čas kompostiral. Vsak od zabojev za kompost na trgu bi moral kompost proizvajati, dokler ne prepušča obilnega dežja, zadržuje toploto in vlago, omogoča drenažo in pretok zraka. Koši z velikostjo manj kot 1 kubični meter so veliko manj učinkoviti od večjih.
Ustrezno ravnotežje materialov za kompostiranje.
Optimalno je, da kompostnik vsebuje od 25 do 50 odstotkov mehkih zelenih materialov (npr. odrezki trave, zeleni deli letnega plevela, ostanki sadja in zelenjave ali gnoj) za krmljenje mikroorganizmov. Preostanek naj bo rjav lesni material (npr. material, ki se nabere pri obrezovanju žive meje, dreves, grmov, sekanci, papir in karton, slama, pograbljeno listje).
Bakterije in mikroorganizmi, ki proizvajajo kompost, najbolje delujejo, ko je ravnovesje zelenih in rjavih materialov pravilno.
Izogibajte se temu, da bi kateri koli material prevladoval na kupu – zlasti odrezki trave in kuhinjski
odpadki, ki so navadno mokri in se zlahka stisnejo, zato jih je najbolje mešati z rjavim lesnim materialom, ki omogoča večjo zračnost.
Nekaj primerov običajnih materialov za kompostiranje
Zeleni odpadki: trava, mehke listnate rastline, letni plevel brez semen, sadje in zelenjava, nekuhani kuhinjski odpadki.
Rjavi odpadki: material, ki se nabere pri obrezovanju žive meje, dreves, grmov v majhnih koščkih, sekanci, natrgan papir in karton, slama, pograbljeno listje, seno.
Pospeševalci in aktivatorji: organsko gnojilo se včasih doda, kadar zelenih odpadkov primanjkuje.
Vsebuje visoko vsebnost dušika (hranila, ki ga najdemo v zelenih odpadkih), vendar običajno ni potrebno, če je zelenih odpadkov veliko. Možen je tudi nakup aktivatorjev, ki vsebujejo ogljik (hranilo, ki ga najdemo v rjavih lesnih odpadkih); namenjeni so kompostiranju trave ali drugih zelenih odpadkov, ko primanjkuje rjavih odpadkov.
Obračanje kompostnega kupa
Obračanje kompostnega kupa doda zrak, ki je potreben za kompostiranje. Če je kup preveč moker ali je preveč tesno skupaj, je postopek kompostiranja počasnejši, saj je na voljo manj zraka.
V idealnem primeru naenkrat na kompostni kup položite veliko materialov za kompostiranje in jih občasno (vsak mesec) obrnite, da omogočite zračnost.
Obračanje kompostnega kupa vam bo dalo tudi priložnost oceniti raven vlage. Tako boste lažje ohranili kompostni kup vlažen tudi v suhem vremenu.
Številni vrtnarji ne morejo napolniti kompostnega kupa naenkrat, saj odpadke nabirajo postopoma.
Zaradi tega je domač kompost le redko tako dovršen kot komunalni kompost, vendar je še vedno zelo učinkovit.
Kdaj je kompost pripravljen za uporabo?
Kompostiranje lahko glede na vrsto in količino materiala ter različne vremenske razmere traja od šest mesecev do enega leta. Zrel kompost bo temno rjave do črne barve, z enakomerno in rahlo teksturo ter prijetnim vonjem po vlažnem gozdu. Kompost nato pred uporabo presejete in večje delce uporabite v novem kompostnem kupu.
Težave in rešitve
Vlažen, sluzast kompost neprijetnega vonja: v kompostniku je premalo zraka in preveč vode oz. vlage, kompostni kup je preveč tesen. Pokrijte kup, da ga zaščitite pred dežjem, in dodajte več rjavih odpadkov, ki bodo vpili odvečno vlago, npr. sesekljan lesni material, slamo ali natrgan papir. Suh in vlaknast kompost z malo gnitja: običajno je v kompostu premalo vlage in preveč rjavega materiala. Dodajte več zelenih odpadkov (npr. odrezki trave, ostanki sadja in zelenjave) ali za pospešitev kompostiranja uporabite organsko gnojilo (1 kg gnojila na 200 litrov komposta) in dobro premešajte.
Kako vemo, ali je kompost dovolj vlažen? Za pest veliko količino komposta stisnemo – če uspemo iztisniti nekaj kapljic tekočine, je kompost dovolj vlažen. Če kompost ostane suh, ga je potrebno zaliti.
Muhe: Dobro narejenih kompostnikov običajno ne obletavajo roji muh. Le-te privlačijo večinoma ostanki kuhane hrane, predvsem tisti, ki vsebujejo tudi meso in ribe, zato se odlaganju takih odpadkov v kompostnik izogibajte. Če jih vseeno odlagate v kompostnik, jih dodajte na sredino, kjer je temperatura najvišja in delovanje mikroorganizmov najboljše, nato pa pokrijte z nevtralnim materialom, npr. slamo ali travo.
Za nasvet nam pišete na [email protected].
