Ko nastopi sušno obdobje za daljši čas, so drevesa in njihove potrebe po vodi v rokah lastnika vrta. Vsako leto se zaradi suše posuši veliko dreves in mi moramo poskrbeti, da se to ne dogaja.
Količina vode, ki jo določeno drevo potrebuje, je odvisna od starosti in sorte drevesa, letnega časa, vremena in zgradbe prsti, kjer je drevo posajeno. Pravilo je, da mlada in novo zasajena potrebujejo pogostejše zalivanje kot starejša, dobro ukoreninjena drevesa. V daljšem obdobju suše pa zalivanje koristi tako starejšim kot mladim drevesom.
Cilj je, da poskrbimo za ravno prav dodatne vode, da mlada drevesa maksimalno rastejo, starejša pa obdržimo pri zdravju. Nočemo zaliti preveč, saj s tem spodbudimo preveliko rast maha in ostalih vlagoljubnih rastlin, ki lahko v preveliki meri škodijo zemlji, klimi in drevesom. Prepogosto ali pretirano zalivanje lahko naša drevesa razvadi in jih naredi odvisna od našega zalivanja, namesto da drevo ojačamo, da lahko preživi tudi naravne razmere.
Zalivanje novo posajenih dreves
Prvih nekaj mesecev po zasaditvi je večina korenin še vedno v prvotni grudi, začne pa poganjati nove, ki začnejo rasti izven grude. Gruda in ostala zemlja morata biti enako navlaženi, da spodbudimo zdravo rast korenin. Po nekaj mesecih zalivanje razširimo na večjo površino, da se drevo dokončno zaraste – korenine izven zasajene površine postanejo dolge in močne. To lahko traja tudi dve ali več sezon, kar je odvisno tudi od vrste drevesa. Zelo je pomembno, da med tem časom poskrbimo za redno zalivanje, če vreme ne oskrbi drevesa z rednimi nalivi. Med vročimi sušnimi obdobji potrebujejo novo posejana drevesa pravilno zalivanje trikrat tedensko. Manj lahko povzroči izsušitev drevesne grude.
Zalivanje ukoreninjenih dreves
Pogosta zmota je, da je drevesna krošnja zrcalo koreninskega sistema. Korenine drevesa, ki so že močno zaraščene, segajo precej dlje od krošnje. Čeprav lahko sidrne korenine segajo globoko v zemljo, saj skrbijo za trdnost drevesa, je večina korenin v zgornjih 30 do 45 cm zemlje. Zato je pri starejših drevesih potrebno poskrbeti, da je zalivanje globoko in na širšem področju okoli debla. Idealno je, da je zemlja vsakič, ko zalivamo, mokra vsaj 25 cm globoko. Da preprečimo gnitje, ne zalivamo tik ob deblu.
Kako vemo, kdaj zaliti?
Zemljino vlažnost najlažje preverimo z dolgim izvijačem. V mokro zemljo gre z lahkoto, v suho pa težje. Če izvijača ne moremo potisniti vsaj 15 cm, je čas za zalivanje. Kasneje dobimo občutek, kdaj je to potrebno in ne potrebujemo več preverjanja. Ta tehnika najboljše deluje v ilovnatih in glinenih tleh.
Kako dodajamo vodo?
Razpršilci so najažja pot do tega, da zalijemo velike površine, vendar pa niso prava rešitev, saj se v tem času, ko drevo srka vodo, že izgubi polovica vode, ki smo jo dodali. Za drevesa in tudi grmovnice je najboljši način, da vodo dodajamo počasi in direktno na zemljo. Da pravilno zalijemo odraslo drevo, lahko traja tudi več ur, odvisno od sestave zemlje.
Kapljični namakalni sistem je najboljši način, da to dosežemo, saj cev prepušča vodo počasi, hkrati pa jo lahko razprostremo po širši površini. Kapljično cev zavijemo v krožni obliki okoli drevesa in nastavimo, da zaliva kakšno uro ali tudi več, dokler zemlja ni dovolj globoko vlažna. Z regulatorjem pritiska zalivanje še izboljšamo, hkrati pa podaljšamo življenjsko dobo sistema. Izogibamo se zalivanju v najbolj vročih delih dneva, idelano je zalivati zjutraj ali zvečer. Tako prihranimo veliko vode, saj je izhlapevanje neprimerljivo manjše.
Namakalni sistem za trato zaliva prepogosto in ne dovolj globoko, saj potrebujejo drevesa manj pogosto, vendar precej globlje zalivanje. Če drevo ne zalivamo dovolj globoko, to spodbudi korenine, da ostanejo tik pod površjem tal, ker si tako omogočijo dostop do vode, to pa lahko pripelje do hitre izsušitve ali nestabilnosti drevesa.
Kako pripomoremo k zadrževanju vode v zemlji?
Okrasno lubje veliko pripomore k zadrževanju vlage v zemlji. Idealno je, da okoli drevesa naredimo krog iz okrasnega lubja in s tem preprečimo, da bi zelenica ali rastline vsrkale vodo, ki je bila mišljena za zalitje drevesa. Lubja ne pritisnemo ob deblo, da ne spodbudimo gnitja.
Dodajanje hranil med sušo
Med vročim, sušnim obdobjem drevesom ne dodajamo hranil, saj je v tem obdobju drevo v mirovanju, da ne izgublja prevelike količine vode. Z dodajanjem hranil drevo spodbudimo k rasti, kar lahko povzroči velike potrebe po vodi in s tem tvegamo izsušitev drevesa. V veliko gnojilih so dodane tudi soli, kar je lahko v sušnem obdobju kritično.
Kako zmanjšamo stres dreves v sušnih obdobjih?
- Izogibajmo se kopanja pod in okoli drevesa.
- Ne obrezujemo. Lahko pa odstranimo posušene, poškodovane ali obolele dele rastlin.
- Pazimo, da se drevo ne okuži z boleznimi, saj je v teh obdobjih najbolj občutljivo.
- Izogibamo se visoko dušikovih gnojil za trate in pazimo, da jih ne dodamo ob drevesu.
Za nasvet nam pišete na [email protected].
